Hrvaška, na sončni strani Jadrana

Hrvaška je država, ki se geografsko nahaja v jugovzhodni regiji Evrope, njen severni del pa se dotika Srednje Evrope. Ozemlje vzhodno in zahodno povezuje skrajni rob vzhodnih Alp z Panonsko nižino ter bregove Donave. Hrvaška je tudi država z obsežnim delom Dinarskega gorstva. Brez dvoma pa je Hrvaška najbolj poznana po vzhodni obali Jadranskega morja.

 Hrvaška prestolnica je Zagreb, ki ima med vsemi hrvaškimi mesti poseben status. Poleg Zagreba so pomembna Hrvaška mesta še : Vukovar, Mali Lošinj, Slavonski Brod, Šibenik, Gospić, Knin, Sisek, Pulj, Karlovec, Zadar, Reka, Osijek, Dubrovnik in Split. Država Hrvaška je razdeljena na administrativne enote, ki jih imenujejo županije. Skupaj ima Hrvaška 20 županij. Podnebje je v notranjosti celinsko, v gorskem predelu ima Hrvaška gorsko podnebje, v primorskem delu je mediteransko podnebje z suhimi in vročimi poletji ter vlažnimi in blagimi zimami. Hrvaška povprečna temperatura je januarja 0-2 °C ter avgusta 19 do 23°C , v primorju pa januarja 6 do 11°C ter avgusta 21 do 27°C.

Zgodovina Hrvaške je pestra in bogata. Ob koncu 6. Stoletja so jo naselili predniki današnjih Hrvatov in ostali Južni Slovani. V 9. stoletju je Hrvaška prvič omenjena in sicer v bizantinskih in frankovskih kronikah. Zanimiva za zgodovino je tudi obalna Hrvaška. V bližini Pulja je nahajališče najstarejših ostankov, ki jih strokovnjaki uvrščajo v čas kamene dobe. Znana je tudi kultura Histrov, na širšem območju današnje Istre, ki časovno sega v čas pozne bronaste dobe. Ukvarjali so se s pomorstvom, ribištvom, trgovsko in piratsko dejavnostjo. Geografske značilnosti govorijo o pestrosti in raznolikosti ozemlja države. Hrvaška ima jezera in bregove na severu in severovzhodu, ki sodijo v Slavonijo in osrednjo Hrvaško, kamnita obala Jadranskega morja obsega obsežen pas od Istre, prek Severnega Primorja do Dalmacije, gorske predele in planine, ki spadajo v Dinarsko gorstvo v Liki in Gorskem Kotarju.

Več informacij tukaj

Pogledi na prevajanje skozi zgodovino

Prevajanje skozi zgodovino se je do današnjih dni zelo spreminjalo. S prevajanjem besedil iz enega jezika v drug jezik so se ukvarjali že v času antike. V tistih časih je veljalo prevajanje za umetnost, s katero pa so ukvarjali zgolj posamezniki. Najverjetneje pa je prevajanje staro toliko, kot so stari jeziki in se je razvilo predvsem zaradi potreb, ki so jih imeli trgovci z blagom, ki so potovali iz enega tujega kraja v drugega, pri tem pa srečevali ljudi, ki so govorili različne tuje jezike. V zgodnjem obdobju prevajanja je veljalo prevajanja kot nekakšna obrt, ki je bila rezervirana za ljudi iz bogatih slojev, kateri so se lahko učili tujih jezikov in takšni ljudje so bili v tistem času zelo cenjeni. Veliko prednost so imeli tudi priseljenci, ki so velikokrat govorili dva jezika, torej maternega in tistega, ki so ga govorili v predelu, v katerega so se priselili.

Prevajanje skozi zgodovino pa je imelo kar nekaj zelo slabih trenutkov, saj prevajanje kljub svoji pomembnosti vedno le ni uživalo želenega ugleda. Predvsem v času velikih civilizacij je med osvajalci veljalo prepričanje o nečastnosti učenja jezikov prisvojenih ozemelj, zato so bili v tistem času prevajalci izključno ljudje, ki so bili pripadniki nižjega sloja prebivalstva. Kljub temu pa se je kmalu začela vloga ljudi, ki so se ukvarjali s prevajanjem spreminjati, kaj kmalu pa so dobili pomembno veljavo v mednarodnih odnosih. Prevajalci so dobili pomembno veljavo, saj je bila za uspešno izpeljan proces ključnega pomena predvsem komunikacija, zato so kmalu postali neločljiv del kulturne izmenjave v vseh njenih oblikah. V 20. stoletju je prevajanje naredilo zelo pomemben korak naprej in postalo tudi poklic, s katerim se ukvarja vse več ljudi. Prevajanje skozi zgodovino se je spreminjalo, s časom pa je prejelo tudi svojo vedo, ki se imenuje prevodoslovje.